Gradnjo moje nove makete si lahko ogledate v rubriki Miniaturna železnica - Makete - Najnovejša maketa


Gradnja mojih prvih maket

 Kot sem omenil že v "Zgodovini" sem svojo prvo maketo naredil v sistemu N. Pri tej maketi sem delal ogromne začetniške napake. Gradil sem jo namreč na osnovi gozdnega mahu s pomočjo kartona, kar pa se v prihodnosti ni izkazalo za uspešno rešitev. Tirnice sem pri vzponu podložil z leseno podlogo, karton pa se je na osnovi svoje vlage ter delno s pomočjo tekoče vode, katero sem speljal po pocinkanih vodnih koritih, ukrivil. Ob vseh naštetih dejavnikih je začetni profil makete izgubil svojo obliko. Pri samem potoku sem zagrešil še eno ogromno napako ( da, ne omenjam dokaj ravne struge potoka), ker sem si zaželel tudi slap. Pomislite koliko vodnih hlapov je bilo! Posledica pa je bila seveda korozija tirov.

 Glede na izkušnje iz moje prve makete pa sem se pri gradnji (tokrat v H0 sistemu) odločil povprašati koga bolj izkušenega na tem področju (med sošolci). Po določenih nasvetih sem tokrat uporabil za profilacijo pokrajine pokončne nosilce, prečne letve ter časopisni papir. Najprej sem z pokončnimi nosilci določil višino posamezne vzpetine oziroma proge, ki je potekala njej. Za progo sem uporabil leseno podlogo (vezana plošča), za profil pokrajine pa prečne letvice, ki so povezovale posamezne pokončne nosilce. Ko je bila profilacija končana sem začel nanašati na izgrajeni profil časopisni papir. Prvo plast papirja sem prilepil na letvice z lesarskim lepilom (Mekol) počakal, da se je posušilo ter nato premazal z tapetniškim lepilom in nanesel novo plast papirja. Postopek nanašanja časopisnega papirja sem s pomočjo tapetniškega lepila ponovil še dvakrat tako, da sem dobil dokaj trdo podlago. Še dodatno pa se je utrdila s pomočjo Mekola katerega sem premazal po celotni površini, saj sem potreboval zelo lepljivo podlago za posip. Posip pa je bil v trgovini zelo drag, zato sem ga ob nasvetu naredil sam. Potreboval sem namreč samo dokaj drobno žaganje ter barvo. Vse skupaj sem pomešal posušil in posip je bil narejen. pri tej maketi se še nisem lotil izdelovanje gora.

Popolnoma enak sistem izgradnje makete pa smo uporabili tudi v šoli.

 Po dolgem premoru pa sem se odločil za izgradnjo svoje prve Marklin makete. Tokrat sem se odločil, da naredim najprej natančni načrt, saj Marklinov sistem omogoča in zahteva, uporabo različnih tirov (dolžine in velikosti radijev). Za izdelavo načrta sem uporabil program WinTrack (opis programa za načrtovanje maket železnic "Wintrack V6.0 3D" je bil predstavljen v reviji TIM št. 4 december 2003), ki sem ga snel iz spleta. Ta program pa je žal le v demo verziji in ne omogoča shranjevanja in tiskanja. Zato sem za računalnikom prebil kar nekaj ur, da sem izdelal načrt, popisal kateri tirni material potrebujem ter ročno prerisal načrt . V osnovi je bila gradnja popolnoma ista kot prejšnja maketa le, da sem tu dodal še gore in elektrificirano progo. Pri gorah nisem bil ravno najbolj uspešen, saj nisem imel kvalitetne podlage ( papir) na katero bi nanašal gips. Pokrajina po je bila dokaj ravnih oziroma robustnih oblik. Veliko več uspeha pa sem imel pri elektrifikaciji proge. Odločil sem se, da jo naredim povsem v lastni režiji. Stebre za elektrifikacijo sem naredil iz varilne žice in sicer tako, da sem si najprej v malo debelejši deski izrezal model, nato vanj položil že v naprej narezane kose varilne žice ter jih spajkal skupaj. Uspel mi je dokaj zanimiv izdelek. Za nosilne stebre sem nato v podlagi ob tirih izvrtal luknje ter jih enostavno zapičil v podlago višino pa sem določil s pomočjo šablone. Nato sem na spodnje nosilce pričel spajkati bakreno žico ( vozni vod), katero sem dokaj močno napel od enega stebra do drugega. Nosilni vod pa sem prispajkal dokaj ohlapno. S tem sem dobil zelo lepo upognjen nosilni vod katerega pa sem z vezmi povezal z voznim vodom. Ta maketa pa je imela dokaj kratko življenjsko dobo saj mi ni bila všeč tako pokrajina kot tudi sama tirna postavitev. Ena od postaj je bila narejena kot končna s samimi slepimi tiri. To pa je zahtevalo kar veliko manevriranja.

Po dokaj kratkem obdobju sem se odločil, da podrem obstoječo in zgradim novo maketo. Tudi tokrat sem si pomagal pri načrtovanju makete s programom WinTrack. Toda sedaj sem lahko kljub demo verziji s pomočjo malih trikov shranjeval oziroma natisnil načrt, ter izpisal tirni material katerega potrebujem. Pri tej gradnji pa je nastopila še ena velika novost in sicer oblikovanje pokrajine. Tokrat sem uporabil za pokončni profil pokrajine vezano ploščo, katero sem izrezal s pomočjo vbodne žage. S tem dejanjem sem dobil dokaj atraktivno osnovo za oblikovanje pokrajine. Ko so bila vsa rebra narejena sem na njih začel pritrjevati kovinsko mrežo  (popolnoma enaka kot plastična, ki jo nekateri uporabljajo na oknih proti mrčesu). Mrežo sem pritrjeval s pomočjo spenjalnika. Na to mrežo sem nato začel nanašati gips in sicer najprej hitro sušečega kot osnovo za končni sloj pa počasi sušečega (cca 40 minut) topa zaradi tega, da se ga da še mehkega dokaj dobro oblikovati in vas ne priganja čas. Po končanem gipsanju pa sem maketo premazal z Mekol lepilom, katerega sem predhodno obarval v zeleno, to pa zaradi tega ker se da boljše prikriti morebitno posamezno liso v travnem posipu.

Kot vidite nisem opisoval postopka polaganja tirov, postavljanja hišk ter speljavo cest. Če koga karkoli zanima naj mi prosim piše na moj elektronski naslov.

Naj dodam še to, da je bila prva Marklin maketa narejena v Delta sistemu, druga pa v Digital sistemu.


SŽ Vlaki | Tuji vlaki | O parni vleki | Vagoni | Železnica v sliki | Najnovejše | Video | Postaje
Makete | MS Train Simulator | Trainz | Muzej Šentjur | Mehano kotiček | Nesreče | Muzejski vlaki | Povezave
| Sitemap